Od mlaja do polne lune in nazaj
Ob mlaju je osvetljena stran skoraj nevidna; ob polni Luni vidimo skoraj v celoti osvetljen krog. Med njima ležita krajca. Pri prvem krajcu se vidni osvetljeni delež veča, pri zadnjem pa manjša. Polovični krog se imenuje krajec zaradi svojega mesta v faznem ciklu, ne zato, ker bi bila osvetljena zgolj četrtina vidnega kroga.
Naraščajoča in pojemajoča opisujeta smer
Naraščajoča pomeni, da se osvetljeni del, ki ga vidimo, povečuje; pojemajoča pomeni, da se manjša. Med krajcem in polno Luno je osvetljena več kot polovica krogle. Med mlajem in krajcem vidimo srp. Prehod poteka nenehno: običajna imena faz so prepoznavne točke v neprekinjenem gibanju, ne ločene oblike, ki se nenadoma zamenjajo.
Koledar ni krajinska vremenska napoved
Izračunan trenutek faze potrebuje časovni pas, da se prikaže kot lokalni čas. AstroNivo za to uporablja Europe/Amsterdam. Prikazani odstotek pove nekaj o osvetljenosti, vendar ne pove, ali je vaše nebo jasno ali ali je Luna nad vašim obzorjem. Tudi položaj, v katerem vidite luninI srp, se lahko razlikuje glede na kraj opazovanja. Pri načrtovanju opazovanja torej preverite več kot le ime faze.
Simbolične navade so osebna izbira
Nekateri bralci uporabijo mlaj za zapis namena, polno Luno pa za ohlapen pregled. To je izbrana navada, ne obveznost, ki bi izhajala iz astronomije. Enako lahko naredite na katerem koli drugem ponavljajočem se dnevu. Koledar pomaga najti določen trenutek; ne pokaže, da faza določa uspeh, razpoloženje ali zdravje. Razlage astronomskih pojmov najdete v virih.
Vir
Astrološka razlaga za navdih in samorefleksijo. Ne gre za medicinsko diagnozo ali osebni zdravstveni nasvet.